Galerija Murska Sobota je osrednja pomurska galerija za sodobno umetnost.
Spremljamo razvoj sodobne likovne umetnosti v Pomurju in širšem slovenskem prostoru ter organiziramo razstave sodobnih slovenskih umetnikov 20. in 21. stoletja.
V galeriji se lahko udeležite številnih vodenih ogledov in predavanj, ki spremljajo razstave likovnih ustvarjalcev iz regije in tudi iz širšega slovenskega prostora, v okviru občasnih razstav pa si lahko enkrat letno ogledate tudi izbore iz stalne zbirke sodobne umetnosti, ki jo nenehno dopolnjujemo (v celoti dostopna tukaj).
Novice iz Galerije Murska Sobota
Nekaj dejstev o Galeriji Murska Sobota
Več kot 470 organiziranih razstav
Več kot 830 umetniških del v stalni zbirki
Osrednja galerija sodobne umetnosti v Pomurju
Bogat program likovne umetnosti
Soustvarjamo živahen kulturni utrip v mestu
Več kot 470 razstav
Od leta 1974 smo organizirali več kot 470 razstav.
Pretekle razstave
Galerija Murska Sobota, 15. januar – 14. marec 2025 Kustos razstave: dr. Robert Inhof Ogromen opus Mirsada Begića zajema plastike malih dimenzij, javne spomenike in risbe. […]
Pri zasnovi letošnjega izbora se nismo odločili za tematski ali problemski koncept, temveč enostavno za izbor umetniških del, ki smo jih pridobili v zadnjem desetletju. Za aktualno razstavo smo morali izbirati med stoosemindevetdesetimi umetniškimi deli, ki nam jih je uspelo pridobili v tem časovnem obdobju.
Galerija Equrna se je s svojimi umetniki v Galeriji Murska Sobota predstavila že leta 1983. Pričujoča razstava predstavlja nadaljevanje tega sodelovanja, ki je zasnovano obojestransko, saj bomo meseca novembra v Galeriji Equrna v Ljubljani gostovali s slikami Franca Mesariča iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota.
Sodelujejo: Kaja Bakan, Katja Bednařik Sudec, Sandi Červek, Aleksandra Fekonja, Špela Fridau, Matjaž Geder, Matej Gider, Črtomir Just, Rene Ketiš, Klaudia Kolarič, Petja Kolenko, Fortuna Lazar, Katja Pál, Jim Pavlica, Gregor Purgaj, Mirko Rajnar, Bine Šedivy, Špela Šedivy, Eva Žula
Marko Zorović je slikar, za katerega ne moremo reči, da je trendovski ali modni umetnik, ki stremi k nekim nasilnim in dokončnim prekinitvam s zgodovino slikarstva in k prisilnemu izumljanju nečesa, česar še nihče doslej ni videl. Njegovo izhodišče je ravno obratno, saj svojega navezovanja na slikarsko zgodovino niti najmanj ne skriva, temveč ga zelo jasno izpostavlja.
Nikolaj Beer in Herman Gvardjančič sta slikarja, ki sta v letu 2023 prejela Prešernovo nagrado. Herman Gvardjančič je dobil nagrado za življenjsko delo, Nikolaj Beer pa nagrado Prešernovega sklada. Slikarja izhajata iz povsem različnih geografskih, kulturnih, jezikovnih in osebnoizpovednih okolij. Skoraj bi lahko rekli, da med njima obstaja več razlik kot sorodnosti, hkrati pa se v svojem ustvarjanju na nek način dopolnjujeta, saj govorita isto, le da vsak na svoj način.
