Galerija Murska Sobota je osrednja pomurska galerija za sodobno umetnost.


Spremljamo razvoj sodobne likovne umetnosti v Pomurju in širšem slovenskem prostoru ter organiziramo razstave sodobnih slovenskih umetnikov 20. in 21. stoletja.

V galeriji se lahko udeležite številnih vodenih ogledov in predavanj, ki spremljajo razstave likovnih ustvarjalcev iz regije in tudi iz širšega slovenskega prostora, v okviru občasnih razstav pa si lahko enkrat letno ogledate tudi izbore iz stalne zbirke sodobne umetnosti, ki jo nenehno dopolnjujemo (v celoti dostopna tukaj).

 

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.


Novice iz Galerije Murska Sobota

Nekaj dejstev o Galeriji Murska Sobota

Več kot 470 organiziranih razstav

Več kot 830 umetniških del v stalni zbirki

Osrednja galerija sodobne umetnosti v Pomurju

Bogat program likovne umetnosti

Soustvarjamo živahen kulturni utrip v mestu

Več kot 470 razstav

Od leta 1974 smo organizirali več kot 470 razstav.

Pretekle razstave

Ekspozicija_024. Sodobna likovna ustvarjalnost Pomurja

Sodelujejo: Kaja Bakan, Katja Bednařik Sudec, Sandi Červek, Aleksandra Fekonja, Špela Fridau, Matjaž Geder, Matej Gider, Črtomir Just, Rene Ketiš, Klaudia Kolarič, Petja Kolenko, Fortuna Lazar, Katja Pál, Jim Pavlica, Gregor Purgaj, Mirko Rajnar, Bine Šedivy, Špela Šedivy, Eva Žula

Marko Zorović in Izbor iz stalne zbirke Galerije Ante Trstenjak Ljutomer

Marko Zorović je slikar, za katerega ne moremo reči, da je trendovski ali modni umetnik, ki stremi k nekim nasilnim in dokončnim prekinitvam s zgodovino slikarstva in k prisilnemu izumljanju nečesa, česar še nihče doslej ni videl. Njegovo izhodišče je ravno obratno, saj svojega navezovanja na slikarsko zgodovino niti najmanj ne skriva, temveč ga zelo jasno izpostavlja.

Nikolaj Beer, Herman Gvardjančič

Nikolaj Beer in Herman Gvardjančič sta slikarja, ki sta v letu 2023 prejela Prešernovo nagrado. Herman Gvardjančič je dobil nagrado za življenjsko delo, Nikolaj Beer pa nagrado Prešernovega sklada. Slikarja izhajata iz povsem različnih geografskih, kulturnih, jezikovnih in osebnoizpovednih okolij. Skoraj bi lahko rekli, da med njima obstaja več razlik kot sorodnosti, hkrati pa se v svojem ustvarjanju na nek način dopolnjujeta, saj govorita isto, le da vsak na svoj način.

ŠTEFAN GALIČ / BAKOS TAMÁS

Štefan Galič (1944─1997) je bil eden izmed redkih v Pomurju živečih in delujočih umetnikov, ki si je za svoj glavni umetniški izraz izbral barvni lesorez. V tem mediju je do potankosti razvil svoj osebni in izvirni likovni jezik, s katerim je zaslovel ter za svoje delo prejel številne nagrade in priznanja. Bakos Tamás je samouk, ki je dvanajst let živel kot brezdomec na ulicah Budimpešte in le za las preživel napad s strelnim orožjem. Njegovega ustvarjanja ne moremo pripisati nobenemu znanemu likovnemu gibanju, vendar navdušuje z izraznostjo svojega slikarstva.

LOJZE LOGAR. Črne slike in Davidovi vrtovi (1980 – 1995)

Razstava je ponovitev istoimenske razstave akademskega slikarja in grafika Lojzeta Logarja iz leta 2020, ki pa je takrat javnost žal ni videla zaradi pandemije koronavirusa in posledičnega zaprtja galerij.

Torzo, 1979, foto: Boris Gaberščik, arhiv GBJ

Razstava Dragice Čadež z naslovom Zgodba o lesu in glini predstavlja presek več kot petdesetletnega opusa umetnice, ki je od sredine 60. let dodobra zaznamovala slovenski in širši regionalni kulturni prostor. Na ogled so izbrana dela iz zbirke Galerije Božidar Jakac, ki v svoji zbirki hrani več kot 270 del.