Konkretna umetnost iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota
7. 5. - 3. 6. 2020
Tematsko razstavo z naslovom Konkretna umetnost iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota smo postavili v veliki galeriji in na balkonu. Razstava predstavlja presečišče različnih sklopov naše stalne zbirke. Nekatera dela so v naši galeriji že bila predstavljena, nikoli pa niso bila razstavljena skupaj. Tokrat gre za tematski izbor iz naše stalne zbirke, ki je v celoti posvečen konkretni umetnosti. Razstavljena so dela številnih svetovnih umetnikov konkretne umetnosti kot so Helmut Bruch, Eugen Gomringer in André Volten. Kot posebna kurioziteta in dragocenost pa so razstavljena tudi tri majhna dela Ludwiga Wildinga, nemškega umetnika, ki je leta 1965 sodeloval na legendarni razstavi z naslovom The Responsive Eye v newyorškem Muzeju moderne umetnosti. Predstavljena tudi dela štirih domačih umetnikov: Iva Bošnjakovića, Wilhelma Heiligerja, Ignaca Medena in Franca Mesariča, ki so se v posameznih segmentih svojih opusov zelo intenzivno ukvarjali tudi s problematiko konkretne umetnosti.
Konkretna umetnost (nem. Konkrete Kunst, ang. Concrete Art, fr. art concret) je smer v likovni umetnosti, ki temelji na močnem poudarku na geometrizmu. Termin je leta 1924 vpeljal Theo van Doesburg, kateremu je konkretna umetnost predstavljala nasprotje abstraktni umetnosti. Konkretna umetnost ni figuralna umetnost, prav tako pa ni abstraktna umetnost, saj pri njej ne gre za abstrahiranje ali reduciranje posameznega predmeta. Konkretna umetnost je umetnost, v kateri je odsoten kakršen koli pomen, saj slikovni elementi nimajo nobenih drugih pomenov, razen samih »sebe«; je umetnost, ki je popolnoma osvobojena od vidne resničnosti in ne vsebuje nobenih aluzij na predmetnost, prav tako pa je zanjo značilna odsotnost kakršnih koli simbolnih pomenov. Theo van Doesburg je v svojem Manifestu o konkretni umetnosti iz leta 1930 zapisal, da: »ne obstaja nič bolj konkretnega od linije, barve in ploskve«. Konkretna umetnost sledi čistim geometrijskim formam. Švicarski umetnik Max Bill, ki je leta 1944 organiziral prvo mednarodno razstavo konkretne umetnosti, pa je sam termin še nadalje razvijal in populariziral. Max Bill je namen konkretne umetnosti videl v ustvarjanju vidnih in otipljivih form stvari, ki prej niso obstajale, in predstavitvi abstraktne misli v čutni in otipljivi formi. Za Maxa Billa je namen konkretne umetnosti ustvariti objekte za mentalno rabo, na isti način, na katerega ljudje ustvarjajo predmete za materialno rabo. V zadnji konsekvenci pa konkretna umetnost izraža harmonijo, mero in zakon.
Na pričujoči razstavi so s svojimi slikami, grafikami, fotografijami in skulpturami predstavljeni: Hermann Bartels, Ivo Bošnjaković, Helmut Bruch, Andrzej Dluzniewski, Jo Einzweiler, Christian Froesch, Eugen Gomringer, Heinz Gruchot, Rupprecht Geiger, Ulf Hegewald, Wilhelm Heiliger, Josef Linschinger, Ignac Meden, Franc Mesarič, Ben Muthofer, Jo Niemayer, Pavel Rudolf, Jochen Scheithauer, Peter Staechelin, Anton Stankowski, André Volten, W. W. Twardzik, Ludwig Wilding in Martin Willing.
Eden izmed najpomembnejših muzejev konkretne umetnosti je Museum für Konkrete Kunst iz Ingolstadta, s katerim Galerija Murska Sobota odlično sodeluje že desetletja. Vrhunec je to sodelovanje doseglo leta 2012, ko smo v naši galeriji gostili izbor del iz stalne zbirke ingolstadtskega muzeja ter se tako lahko tudi v naši galeriji srečali soočili z originalnimi deli Josefa Albersa, Maxa Billa, Richarda Paula Lhoseja, Bridget Riley, Aleksandra Rodčenka, Victorja Vasarelyja ter deli številnih drugih izjemnih umetnikov svetovnega slovesa.
Pričujoča razstava predstavlja majhen vpogled v to smer internacionalne umetnosti, ki si znotraj navidezno zelo zamejenega in majhnega potencialnega polja vedno znova išče novih poti ter novih in izvirnih izrazov.