Retrospektivna razstava del akademskega kiparja Ferenca Királyja
6. 2. 2007 – 4. 3. 2007
Umetniške stvaritve Ferenca Kiralya prežema dinamična pulzacija življenja, njegove kompozicije napenjajo skrivnostne, transcedentalne notranje moči. V teh stvaritvah ni ostrih konfliktov in spopadov, tudi v globini njihove ekspresivnosti in apokaliptičnosti se skriva medidativen duh. V telesih, ki se rimajo z rastlinskimi oblikami in živalskimi podobami, v skulpturah, ki ovekovečajo posamezno človeško podobo ali pa dvojico, torej moškega in žensko, v povečanih organih spolnosti, ki so povzdignjeni v glavni motiv in lovijo ravnovesje na mejni liniji med naturalističnim upodabljanjem telesnosti in abstraktnim oblikovnim sistemom, prekipeva življenje, utripa veličastna moč narave, deluje strastno koprnenje po življenju.
Tibor Wehner
Likovna ustvarjalnost Ferenca Kiralya zaznamuje suvereno obvladovanje kiparskega in slikarskega umetniškega ustvarjanja, ki je vezano na ročno izdelavo in obvladovanje različnih obrtnih znanj in spretnosti, uresničuje pa ga na osnovi osebne filozofije in pogleda na življenje. Njegova ustvarjalnost korenini na moči življenjsko občutene sinteze človeške, živalske in rastlinske narave, različnih duhovnih sfer, prepuščenih svobodni, igrivi, na fantaziji in fantazmi sloneči, nadrealistično občuteni asovciativnosti, ki izvira iz njegovega, v njem bivajočega in iz njega porojenega čuta za likovno ustvarjalnost. Kipar verjame, da je izbranec – dano mu je, da je ustvarjalec.
mag. Franc Obal
Ferenc Király
se je rodil leta 1936 v Dolnjem Lakošu blizu Lendave. Po zaključeni vajeniški šoli za tapetnika in ličarja v Lendavi in enoletnem ličarskem delu se leta 1954 vpiše v Šolo za umetno obrt v Ljubljani, oddelek za kiparstvo pri prof. Božu Pengovu. Leta 1958 dobi Plečnikovo nagrado. Študij uspešno zaključi z diplomo pri prof. Božu Pengovu. Nato se vpiše na kiparski oddelek Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Leto kasneje naredi sprejemni izpit na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, kjer leta 1964 diplomira na oddelku za kiparstvo, pri prof. Franetu Kršiniću. Po odsluženem vojaškem roku se zaposli kot vodja v Razstavnem paviljonu arhitekta Franca Novaka, med 1968-73 poučuje likovno pouk na Dvojezični osnovni šoli Lendava. Bil je eden izmed pobudnikov in ustanoviteljev Galerije-Muzeja Lendava, ki ga je vodil vse do upokojitve leta 1996. Živi in dela v Lendavi.