VLADIMIR MAKUC. Slike in kipi

4. 9. 2003 – 4. 10. 2003

Preprostost in poenostavljenost Makučevih form nam razkrivata enega temeljnih principov modernistične umetnosti 20. Stoletja, v katerih sta poudarjena hotenje po prvinskih, primarnih formah in neposrednost izraza. Kot je to formuliral Constantin Brancusi v enem izmed svojih aforizmov: »Preprostost ni namen v umetnosti, vendar jo kljub temu dosežemo že tako, da stopimo v pravi smisel stvari.« To hotenje po preprostosti oblik, ki si osredotočene na bistvo in poglavitne lastnosti izraza, je podlaga za Makučeve oblike, ki vključuje neposrednost poenostavljene otroške risbe, stilizacijo gotskega slikarstva, grafite in druge primarnejše oblike likovnega izražanja. Z njimi mu uspeva koncentrirati obliko, poudariti njeno lastnost povzemanja in abstrahiranja nadrobnosti v poenostavljenosti, s katero poskuša izraziti bistvo.

Tomislav Vignjević

Vladimir Makuc

1925: rojen 8. maja 1925 v Solkanu pri Gorici
1943: diplomira na učiteljišču v Gorici
1946–50: obiskuje Šolo za umetno obrt V Ljubljani, kjer leta 1959 diplomira pri prof. Z. Didku
1950–54: študira na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani na oddelku za slikarstvo
1954: diplomira in se vpiše na specialko za restavratorstvo pri prof. M. Šubicu
1957: začne eksperimentirati v grafičnih tehnikah
1963: prve pomembnejše razstave v Beogradu, Celovcu, Murski Soboti in Mariboru
1980: intenzivno se začne posvečati slikarstvu
1983: prva razstava slikarskih del v galeriji DSLU v Ljubljani