DHLM – deset let pozneje

10. 1. 1986 – 2. 2. 1986

Po letu 1874, ko so Danč, Hauko, Logar in Mesarič prenehali razstavljati kot skupina, so se razšla njihova življenjska in umetniška pota. Slikarski opus Ladislava Danča je že zaključen in iz zapisov ob spominski razstavi v kranjski Mestni hiši ter retrospektivne razstave v Lendavi in Murski Soboti lahko povzamemo, da se je po razpadu skupine resignirano prilagodil razmeram in slikanju trpko realističnih goričkih krajinskih motivov. Štefan Hauko se je dokončno ustalil v Ljubljani, kjer je nadaljeval in razvijal svojo inačico, zmeraj bolj ali manj času in trenutnim tendencam sodobne umetnosti prilagojenega, fantastičnega slikarstva. Najmlajši med njimi, Lojze Logar, ostaja razpet med Ljubljano in Radenci, z radikalnimi prenovami svoje ustvarjalnosti pa zmeraj usklajen s termini najaktualnejše umetnostne govorice. Po abecednem redu (kot pri skupini zmeraj) zadnji Franc Mesarič, ki je pravzaprav edini iz te četverice še danes dosledno zvest domačim krajem, živi v Murski Soboti, kontinuirana angažiranost njegovega slikarstva, ki je bilo prav pred kratkim ovrednoteno s katalogom obsežne pregledne razstave, pa do določene mere tudi izročilom skupine.

Mitja Visočnik