Dolgoletna izmenjava razstav med partnerskima mestoma Mursko Soboto in Ingolstadtom predstavlja kontinuiran in močan segment sodelovanja in kulturne predstavitve obeh mest. Razstave, ki so se v minulih desetletjih zvrstile v obeh mestih ─ tako gostujoče, ki so predstavljale umetnike iz Ingolstadta v Galeriji Murska Sobota, kakor tudi tiste, s katerimi so naši umetniki gostovali v njihovi mestni galeriji (Galerie im Theater), pričajo o medsebojnem sodelovanju, ki presega zgolj vljudnostni in partnerski značaj. Z izmenjalnimi razstavami obe mesti dobita vpogled v ustvarjalnost umetnikov, ki ustvarjajo in živijo v drugačnem kulturnem, zgodovinskem in geografskem okolju.
Na tokratni razstavi se bo prestavil Achim Werner, ki je za razstavo prispeval tudi spodnje besedilo.
Predanost konkretni umetnosti
Ingolstadt in konkretna umetnost živita od leta 1981 v čudoviti simbiozi. Od skromnih začetkov z nakupom zbirke Gomringer je nastala pomembna zakladnica, ki je naše mesto povzdignila v sam vrh te umetniške zvrsti. Muzej za konkretno umetnost na ulici Tränktorstraße je že zdavnaj postal premajhen, da bi lahko ustrezno predstavil dela najbolj priznanih predstavnikov te umetnosti.
Direktorji muzeja - nepozabni Peter Volkwein, Tobias Hofmann, Simone Schimpf in trenutno Theres Rohde - so nenehno širili zbirko in jo razvili v eno najpomembnejših zbirk konkretne umetnosti. Zato je že dlje časa jasno, da mesto potrebuje nov, večji muzej, posebej prilagojen potrebam konkretne umetnosti. Le-ta bo predvidoma dokončan v letošnjem letu.
Pri konkretni umetnosti me navdušuje prepletanje oblike in barve, ki po eni strani domišljiji ne postavlja meja. Po drugi strani je to zelo jasna, "iskrena", pregledna oblika umetnosti, ki ne dopušča interpretacije. Kvadrat je kvadrat in nič drugega, rdeča je rdeča in nič drugega. Kar jo dela zanimivo je kombinacija oblik in barv.
Nizozemec Theo van Doesburg je pojem konkretne umetnosti uvedel leta 1924. O njej je nekoč zapisal: „Umetniško delo mora pred izvedbo najprej popolnoma zasnovano in oblikovano v mišljenju.“ Dokončana slika ne pomeni nič drugega kot „sebe“.
Od leta 2015 vedno znova razmišljam o besedah von Doesburga, ki jih je zapisal pred sto leti. V mojih mislih so se pojavile prve skice - še ne izdelane, a nekako že povsem konkretne. Na neki točki sem začel to, kar sem si zamislil, prenašati na papir s svinčnikom, ravnilom in barvnimi svinčniki. Trajalo je do začetka leta 2021, preden sem sedel za računalnik in začel dajati vidno obliko fundusu v glavi.
Hitro sem ugotovil, da je to, kar je van Doesburg navedel v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, delovalo. Vendar sem nato pomislil, da je morda grafična programska oprema v računalniku sposobna več. Rezultat me je osupnil. Z nekaj kliki so nastale nove podobe. Trikotniki so še vedno trikotniki in barve se niso spremenile. Toda oblike so vstopile v povsem nov medsebojni odnos.
Kdo ve, ali bi Theo van Doesburg napisal svoj stavek, če bi že poznal sposobnosti računalnika. Kakor koli že, danes ga poznamo. Velikosti oblik je mogoče določiti na desetino milimetra, oblike je mogoče nato postaviti na stotinko milimetra. Za bogastvo različic ni več omejitev.
Na razstavi so prvič razstavljena tudi dela iz mojega najnovejšega projekta. V delih, ki so razstavljena na balkonu, konkretno umetnost povezujem s citati Dietricha Bonhoefferja. Ta dela so posvečena 80. obletnici umora protestantskega teologa Bonhoefferja s strani nacionalsocialistov 8. aprila 1945.
Razstava s temi deli bo v Ingolstadtu odprta 3. maja 2025. Devet del iz tega cikla pa je prvič na ogled v Galeriji Murska Sobota.
Vsa razstavljena dela so bila natisnjena s pigmentnim tiskom na umetniški papir iz 100-odstotnega bombaža.
Upam, da bodo tudi obiskovalci te razstave uživali v mojem delu, tako kot sem jaz, ko sem jih ustvarjal.
Achim Werner
