ANDREJ JEMEC. Slike in grafike
12. 5. 2005 – 3. 6. 2005
Pri stilu in načinu Jemčevega slikarstva gre za pravi Action Painting. Interakcija hipnega vtisa njegove refleksije narekuje hitro dokončanje slike, ki je zdaj zajeta v vsej svoji neposrednosti. Čeprav je razkroj predmetnega sveta dosleden, se ponekod barvni madeži – ravno obratno Leonardovemu strmenju v madeže na starih zidovi – združujejo v antropomorfne barvne entitete. Na posameznih delih slikpa se nam zdi, da smo uzrli del predmeta, ki ga poznamo iz lastnega izkustva, ko pa ga hočemo razbrati v celoti, se tudi ta del, za katerega smo mislili, da je ključ, s katerim bi lahko razbrali podobo, razblini v barvne lise. Podobno se zgodi, ko se nam zdi, da smo na slikah uzrli črke zahodnjaškega alfabeta ali vzhodnjaških pismenk. Varljivost iluzij je popolna. Slika ne odslikuje ničesar predmetnega. Tisto, kar predstavlja, je njena lastna podoba – globoka, premišljena in vseskozi optimistična hvalnica življenju in slikarstvu. To niso enostavne barvite slike, ki so izpolnjene z barvno razkošnostjo. Vsakemu barvnemu odtenku je omogočeno tako samostojno kakor tudi skupinsko barvno žarenje.
V nasprotju z njegovimi slikami so njegove jedkanice narejene samo s črno barvo na belem papirju. Namesto orkestracije barvnih skladov nam spregovori nasprotje med dvema pomožnima barvama. Tudi pri njegovih jedkanicah imamo občutek, da gre za madeže, ki se razvijajo v varljive antropomorfne forme in preplete linij. Le-te razkrivajo svoj risarski izvor. Barvno žarenje slik najde svojo umiritev v črno-belih jedkanicah. A tudi ta umiritev ni popolna, saj poraja ponovno slo po barvi.
Robert Inhof
Andrej Jemec
je bil rojen 29.11. 1934 v Vižmarjih, Ljubljana. Slikarstvo je študiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani (1953–58). Diplomiral je leta 1958 pri prof. Gabrijelu Stupici. S štipendijo Prešernovega sklada se je študijsko izpopolnjeval v Parizu (1963–64) in v Londonu. Najprej je učil na osnovni šoli v Šentvidu pri Ljubljani (1958–61), nato je delal kot svobodni umetnik od leta 1962 do 1973. Istega leta je opravil docenturo in začel poučevati na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, od leta 1984 dalje kot redni profesor za risanje in slikanje na dodiplomskem in podiplomskem študiju do upokojitve leta 1999. V obdobju 1997–1981 je bil dvakrat izvoljen za dekana Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani.