Barbara Schölß / Michael Schölß / Hans Dollinger

9. 4. – 5. 5. 2021

Galerija Murska Sobota (velika galerija)

Ob ponovnem odprtju galerij in muzejev bo v Galeriji Murska Sobota na ogled razstava treh umetnikov in nemškega Ingolstadta: Barbare in Michaela Schölß ter Hansa Dollingerja. Gabriel Engert, kulturni referenc mesta Ingolstadt, takole predstavi sodelovanje med pobratenimi mesti Murska Sobota in Ingolstadt ter tokratno razstavo oz. umetnike:

“Umetnost in kultura povezujeta ljudi, gradita mostove in ustvarjata zaupanje in sodelovanje. Zahvaljujoč dolgoletnemu partnerstvu med Mursko Soboto in mestom Ingolstadt imajo umetniki iz Slovenije in še posebej iz Murske Sobote priložnost, da svoja dela eno leto razstavijo v Ingolstadtu; v naslednjem letu umetniki iz mesta in regije Ingolstadta prikazujejo svoja dela v Galeriji Murska Sobota. Dolga leta je bila to dobra tradicija, dokler nam lanska pandemija ni prekrižala vseh načrtov in projektov.

Po enoletnem premoru v običajnem razstavnem ritmu sem še toliko bolj vesel, da letos prvič hkrati prikazujemo obe razstavi v Ingolstadtu in Murski Soboti: 19 sodobnih umetnikov iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota si lahko s svojimi deli na papirju ogledate od 25. marca do 25. aprila v Städtische Galerie im Stadttheater v Ingolstadtu. Ingolstadtski umetniški par Barbara in Michael Schölß ter umetnik Hans Dollinger iz Rohrbacha bodo s svojimi deli gostovali v Galeriji Murska Sobota od 9. aprila do 5. maja.

Izmenjava razstav je že vrsto let sestavni del kulturnega dela in razstavnega sistema obeh mest. Razstave so sredstvo za premagovanje jezikovnih ovir in medij, s katerim se dotakne sodržavljane brez besed. Skozi dela umetniki ne prikazujejo le svoje osebne življenjske zgodbe, pogleda na svet in dojemanja okolice, temveč zrcalijo tudi razmere v mestu, pokrajini in državi v svet opazovalca. Kulturna izmenjava med mesti je zato odlična priložnost za krepitev medsebojnega razumevanja ter za utrditev in izboljšanje partnerstva in sodelovanja.

Umetniški par in likovna pedagoga Barbara in Michael Schölß sta dobro znana prebivalcem Ingolstadta in regije. Michael Schölß, ki je prišel iz pomembne umetniške družine v Ingolstadtu, je prvo navodilo za risanje in slikanje dobil od svojega očeta, slikarja Aloisa Schölßa. Tako kot njegov oče je Michael študiral na Akademiji za likovno umetnost v Münchnu: grafiko in slikanje ter plastično obdelavo in vlivanje kovin. Tam je na münchenski akademiji za likovno umetnost spoznal tudi sošolko in kasnejšo ženo Barbaro, v kateri je našel prijetnega partnerja v ustvarjalnosti. Oblike in barve očarajo v delih Barbare in Michaela Schölßa v svoji ritmični sestavi ter se v najširšem smislu spojijo v pokrajino, ki jo lahko dojamemo kot življenjsko ali duševno pokrajino. Nenehno iščoča raznolike pojavnosti svetlobe, barv, prostora, ritmov in struktur v naravi, te pojave prevedeta v svoje kompozicije slik, Barbara Schölß pa tudi v kolaže.

Hans Dollinger je opravil mojstrski izpit na visoki šoli za keramiko v Landshutu in leta 1980 zgradil lastno delavnico za keramiko v Rohrbachu. Tam izobražuje vajence in pomočnike za področje keramičnih posod in gradbene keramike. Ukvarja se s keramičnimi predmeti, keramičnimi poslikavami in velikimi skulpturami, od leta 1991 zlasti s tehniko raku, posebno tehniko izdelave, ki izvira iz Japonske.

Hans Dollinger poleg svojih majhnih in velikih skulptur že približno 10 let s postopkom tiskanja s hmeljarsko prešo ustvarja podobe domače pokrajine Holledau, največjega povezanega hmeljarskega območja na zemlji. S svojimi enojnimi in večbarvnimi žičnimi potiski, ki jih izdeluje s staro stiskalnico za hmelj in malo barve, je ustvaril poklon pokrajini svoje domovine. V svoji abstraktnosti dela poosebljajo kulturno krajino Holledau. Kot usposobljeni mojster keramičar je njegovo obzorje izkušenj z materialno keramiko vedno v ospredju. Njegova dela govorijo o naključjih, pa tudi o nadzoru. Naključno najdeni in izbrani predmeti, kot so ostanki žice s hmeljišč ali kosi trte s poljske poti, se pretvorijo v umetniška dela, ki jih z namenom odtisne hmeljarska stiskalnica. Dva odtisa nista enaka, saj stiskalnica za hmelj ni stroj za natančno tiskanje. Vsak odtis je samostojno umetniško delo v katerem se prepozna proizvodni proces in zgodovina njegovega materiala. Hans Dollinger s svojimi deli svojo domovino dela prepoznavno in otipljivo.

Zdaj pa bi rad prepustil prostor umetniškim delom, da vam spregovorijo. Razstavi v Murski Soboti želim veliko uspeha in vam, dragi obiskovalci, obogaten čas v Galeriji Murska Sobota.”