DUŠAN KIRBIŠ. Predmeti in podobe
13. 1. - 23. 3. 2022
Galerija Murska Sobota
Pri Kirbiševi murskosoboški razstavi Predmeti in podobe ne gre za pregledno razstavo v kronološkem smislu, kljub temu pa ta razstava na specifičen način sintetizira in zgosti celotno umetnikovo dosedanje ustvarjanje. Na njej so zajete številne zanj značilne dvojnosti, med katerimi je najpomembnejša ta, da je nekaj celovitega lahko predstavljeno tudi kot posamično; kumulativna celota je predstavljena kot mnogoterost njenih fragmentov. Umetniško raziskovanje Dušana Kirbiša se ne izčrpa z enim samim likovnim jezikom. Simultano se izraža v zelo raznolikih likovnih jezikih, ki se v njegovem delu ne izpodbijajo, se ne izrivajo, prav tako pa tudi ne pogojujejo jezika, ki bi generiral medsebojno izključevanje. Tako njegovi različni cikli, kakor tudi posamična dela znotraj njih, koeksistirajo, se medsebojno podpirajo in ustvarjajo sinergijo, od katere je nenazadnje odvisno tudi njihovo posamično bivanje. Po Kirbiševih likovnih interpretacijah lahko spoznamo, da umetnik zunanji svet razume kot povsem neodvisnega in do popolnoma vsega ˗ vključno z umetnikom ˗ povsem indiferentnega. Razstava je zasnovana posebej za prostore Galerije Murska Sobota. Kirbiš se pri tej razstavi drži načela konceptualizma, po katerem je ideja ali koncept umetniškega dela bolj pomemben kot samo umetniško delo, hkrati pa razmišlja tudi o jezikovni sporočilnosti stvaritve v obliki tekstov, citatov, analitičnih stvaritev in vprašalnic.
Kirbiš je strasten bralec likovnoteoretskih, filozofskih in literarnih del. Po prebranih delih, ki so se ga dotaknila in navdihnila, umetnik pogosto poimenuje tudi svoje slike. Vendar pa Kirbiš pri tem niti najmanj ne zapada v literarnost in se povsem izogne kakršnikoli narativnosti. Pri tem svoje navezanosti na leposlovno literaturo tudi v strateškem smislu niti ne skriva niti ne prikriva. Vendar pa njegova dela nikoli ne govorijo neposredno o avtorju ali knjigi, katere naslov nosijo, prav tako tudi ne ilustrirajo posameznega dela niti celote knjige. Umetnik očitno razume in sprejema dela drugih umetnikov v smislu vzporednih svetov, ki se z njegovim svetom stikajo samo v določenem trenutku. Pri tem ne gre za navdih, prej gre za zrcaljenje in odsev lastnih misli ter emocionalnih stanj, ki jih Kirbiš zazna v določeni literarni umetnini ali filozofskem zapisu, ne pa za likovno interpretiranje literarnih junakov, dogodkov, mest in pokrajin. Tudi ta neposredni stik z literaturo je predvsem oseben. Noben gledalec ne bi mogel niti aluzivno povezati nobenega Kirbiševega dela z naslovom, povzetim po naslovu knjige, če bi bil naslov njegovega umetniškega dela drugačen, recimo takšen, da ne bi bil povzet po določenem literarnem delu ali po njegovem avtorju.
Ena izmed knjig, ki jih je Kirbiš prebral in so nanj naredile velik vtis, je knjiga Obrežja Sirte Jacquesa Gracqa. Kirbiš je posvojil ime Sirta iz naslova Gracqovega romana kot ime, ki povsem ustreza njegovemu lastnemu imaginarnemu kraju kot seštevku vseh njegovih najbolj osebnih krajev. Kljub temu umetniku ne gre toliko za to, da v svet mentalnega zemljevida preslika in s tem topografsko locira svojo lastno Sirto. Prej si prizadeva za to, da bi ob tem definiral njene meje in obrežja. Šele takrat, ko so te meje in robovi definirani, lahko umetnik izvrši transgresijo roba med znanim in tujim, med sem in tja in med bitjo in ničem.
Hkratno razstavljanje izbranih najstarejših in najnovejših del kaže na krožni princip Kirbiševega ustvarjanja. Slika zanj ni objekt, ki bi bil aktualen samo ob času svojega nastanka, potem pa bi postal zgolj preživet, zastarel in kot tak za slikarja nezanimiv objekt, ki bi se lahko ali pa tudi ne vključil na kakšno umetnikovo pregledno razstavo, ki bi predstavila morebitno točko nič, iz katere se je umetnikov razvoj sploh lahko začel.
Kirbiševa razstava Predmeti in podobe je s svojim konceptom predstavljena kot zbirka njegovih fragmentiranih osebnih vtisov; kot kabinet zbirke osebnih kuriozitet, ki predstavljajo pomembna sidrišča umetnikovega spomina, ki je, kakor vsak človeški spomin, nepopoln in osredotočen predvsem na nekatere najpomembnejše točke, medtem ko odmisli vse ostalo. Slike, skulpture, objekti, besede, umetnikovi avtobiografski zapisi in odlomki resignirane korespondence z nekaterimi prijatelji so razpostavljeni tako, da predstavljajo razdejano in pusto pokrajino, po kateri so razpršeni enigmatski objekti, ki imajo funkcijo ohranjanja ali rekonstrukcije spomina.
dr. Robert Inhof, kustos razstave
Dušan Kirbiš
je vizualni umetnik, ki deluje na področju slikarstva, kiparstva, fotografije in novih medijev. Rojen je leta 1953 na Jesenicah. Študiral je na Pedagoški akademiji v Mariboru (1971–1973) in nato še na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1973–1978), kjer je diplomiral leta 1978. Zatem je študij nadaljeval na tamkajšnji slikarski in grafični specialki (1978–1982) in medtem (1980) pridobil naziv samostojni ustvarjalec v kulturi. Kot prejemnik DAAD štipendije je študij nadaljeval na Hochschüle der Künste Berlin (1986–1988) in nato tam deloval kot samostojni umetnik. Leta 1990 se je študijsko izpopolnjeval in ustvarjal v New Yorku. Kot docent se je leta 1990 zaposlil na Univerzi v Ljubljani in si leta 2000 pridobil naziv redni profesor za področje likovne teorije in barvnih študij. Pedagoško in umetniško-raziskovalno deluje na oddelku za tekstilno tehnologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani.
Njegova dela hranijo v vseh pomembnih muzejih, galerijah in zbirkah slovenske sodobne umetnosti ter v številnih zasebnih zbirkah doma in v tujini, med drugim tudi v Moderni galeriji in Muzeju sodobne umetnosti Ljubljana, Umetnostni galeriji Maribor, Obalni galeriji Piran, Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož, Mestni galeriji Ljubljana, Mestni galeriji Nova Gorica, Galeriji Murska Sobota, Pilonovi galeriji Ajdovščina, Kunstzsammlung der Stadt Villach (Avstrija), Colección Paradores (Španija) in drugje. Zastopan je tudi v monografskih pregledih slovenske moderne in sodobne umetnosti ter velikem številu selekcioniranih preglednih razstav doma in v tujini. Je tudi letošnji nagrajenec Prešernovega sklada za razstavo O izvoru podob, ki jo je imel leta 2021 v Galeriji mesta Ptuj.
