JANEZ BERNIK. Slike iz zbirke Galerije Antikvitete Novak
2. 2. - 31. 3. 2023
Galerija Murska Sobota (velika galerija)
V Galeriji Murska Sobota smo se začeli povezovati in sodelovati tudi s slovenskimi zasebnimi galerijami, saj ima prenekatera izmed teh galerij v svojih zbirkah številne posamične umetnine, v nekaterih primerih pa kar odlične zbirke najpomembnejših slovenskih umetnikov. Ker so zbirke zasebnih galerij za razliko od javnih zbirk po svoji naravi začasne, se nam zdi nujno, da preko različnih sodelovanj nekaj od teh dragocenosti pokažemo širši javnosti. Razstava slik Janeza Bernika iz zbirke Galerije Antikvitete Novak nam predstavlja prvo takšnih sodelovanj. Med številnimi odličnimi umetniškimi zbirkami, ki so v lasti omenjene galerije, smo se odločili za pričujočo razstavo Janeza Bernika iz najmanj dveh razlogov. Prvi razlog, ne nujno v tem vrstnem redu, je ta, da je Bernik eden izmed redkih najpomembnejših predstavnikov slovenskega modernizma, katerega dela pa v Galeriji Murska Sobota doslej še niso bila razstavljena. Drugi razlog pa je, da so Bernikove slike, ki sestavljajo to zbirko, v umetniškem smislu izjemne, tako da bi bila velika škoda, če se slike ne bi pokazale javnosti, dokler so še del omenjene zbirke.
Bernikove slike, ki so v tej zbirki zastopane, pokrivajo njegovo slikarsko ustvarjalnost v časovnem obdobju od leta 1960 pa vse do leta 2002. Tako so zastopana skoraj vsa obdobja umetnikovega slikarskega ustvarjanja. Med temi slikami je največ del iz sedemdesetih let 20. stoletja. Razstava po eni strani predstavlja ˗ glede na obsežnost celotnega Bernikovega opusa ˗ zgolj skromen nagovor, po drugi strani pa razstava glede na kakovost razstavljenih del ni niti najmanj skromna. Na razstavi so poleg slike Ugasle kamnine iz leta 1960 predstavljene slike iz ciklov Zapisi, Mandatorji, Trave, Epidemije, Jabolka, Stoli, Kamen ─ kruh, v manjši meri so predstavljena tudi njegova tihožitja in vedute. Na razstavi so številčno najbolj zastopana umetniška dela iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Razstava zaradi tega deluje kot povsem nepričakovano in svojevrstno potovanje skozi čas.
Razstava Bernikovih slik v Galeriji Murska Sobota je po svojem obsegu skromna, saj smo glede na prostorske možnosti naše galerije med 46 Bernikovimi slikami iz omenjene zbirke razstavili 26 umetniških slik. Nikakor pa razstava ni skromna v reprezentativnosti razstavljenih del, ki zelo nazorno predstavljajo kakovost Bernikovega raznolikega slikarskega izraza.
dr. Robert Inhof, kustos razstave
Razstava predstavlja vpogled v različna obdobja njenega ustvarjalnega opusa in se osredotoča na kontinuitete in prelome, ki so se odvili v letih delovanja, da bi tako izluščila osrednje poudarke njene izraznosti in sporočilnosti. Že v sredini 60. let, po tem ko se je udeležila Mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva v Kostanjevici na Krki, je Dragica Čadež za materialno bistvo svojega ustvarjanja izbrala predvsem les, v preteklih dvajsetih letih pa tudi glino. Na svoji umetniški praksi se je v duhu visokega modernizma in kasneje postmodernizma posvečala in približevala prostorski skulpturi, ki se ne osredotoča na klasično osrediščeno gmoto, pač pa uvaja celosten kiparski ambient. Pri tem se je navezovala na različne tradicije modernizma in postmodernizma, ki se ne sklicujejo na v zgodovini umetnosti vedno znova pojavljajoči se evropocentrični klasicizem, ampak se zgledujejo po tradicijah kultur izven tega umetnostno dominantnega miljeja, ki v svoji izvorni obliki niso nikdar zares stopile na piedestal visoke umetnosti.
Razstava bo odprta do 11. avgusta 2023.
Janez Bernik, Endre Göntér
se je rodil leta 1933 v Guncljah pri Ljubljani. Med leti 1951-1955 je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in diplomiral iz slikarstva pri prof. Maksimu Sedeju. Med leti 1955-1958 je obiskoval specialko za slikarstvo pri Maksimu Sedeju in specialko za grafiko pri prof. Božidarju Jakcu in Riku Debenjaku. Leta 1959 je prejel štipendijo francoske vlade za študijsko izpopolnjevanje v grafičnem ateljeju Johnnyja Friedlaenderja v Parizu. Od leta 1970 je poučeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani kot profesor risanja in slikanja. Kot redni profesor in tudi kot predstojnik oddelka za slikarstvo je deloval od leta 1979 do 1996, ko se upokoji. Leta 1989 je postal izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Leta 1993 je bil izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 1994 pa je postal dopisni član Accademie Nazionale di San Luca v Rimu. Leta 1996 je postal redni član Academiae Scientiarum et Artium Europaea v Salzburgu. Leta 2003 ga je predsednik države odlikuje z Zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Umrl je julija 2016 v Preboldu.
Za svoje delo je prejel številne domače in mednarodne nagrade. Od domačih nagrad so pomembne predvsem nagrada Prešernovega sklada za slikarstvo in grafiko (1963), Jakopičeva nagrada za slikarstvo (1971) in Prešernova nagrada (1981), od mednarodnih pa je veliko častnih nagrad in pa zlatih medalj za slikarstvo oz. grafiko ter Herderjeva nagrada (Dunaj, 2001). Njegova slikarska dela hranijo slovenske galerije v Ljubljani, Mariboru, Ajdovščini in Idriji ter pa galerije in muzeji po večini večjih evropskih mest (London, Dunaj, Praga, Zagreb, Varšava, Pariz, Rim, Amsterdam…). Veliko njegovih del hranijo tudi galerije v Severni in Južni Ameriki (San Francisco, Washington, New York, Buenos Aires, Rio de Janeiro) in celo na Japonskem (Tokio).
ENDRE GÖNTÉR. Terra Pannon
2. 2. - 31. 3. 2023
Galerija Murska Sobota (mala galerija)
Slikarski začetki Endreja Göntérja segajo v sredino sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Še posebej opazno je umetnik javno nastopil kot član Grupe 676, ki se je publiki prvič predstavila leta 1977. Za zgodnja Göntérjeva dela, nastala pod vplivom pop arta in fotorealizma, je bila značilna velika mera angažiranosti ter ironije, v njih je kritiziral družbo, ki jo je potrošniška miselnost pripeljala do roba odtujitve in osamitve. Do sredine osemdesetih let umetnik nadaljuje z angažirano noto – v nadaljevanju opozarja na ogroženost narave ter krhkost človeškega bivanja (cikel Ujeto gnezdo, Jabolka). Po letu 1985 v Göntérjevem opusu opazimo zoglenelo in ranjeno ptico, ki predstavlja personifikacijo slikarjeve vizije tragičnosti panonskega človeka. Slednja se odraža v napetosti ustroja ptičje telesnosti in v krhkosti lebdečega, zgubljenega, v vakumu odsotnega ptičjega bitja, kot je zapisal Franc Obal ob slikarjevi prvi samostojni razstavi v naši galeriji leta 1999. V nadaljnjih letih se umetnik usmeri v atmosfero panonskih širjav, v katero vplete lasten razmislek o domači pokrajini, s katerim se sklicuje na zgodovinski spomin o naselitvi madžarskega naroda v panonsko nižino. Znotraj tega je izpostavljena refleksija o njegovi lastni identiteti, umetnik je namreč tudi sam madžarske narodnosti. Umetnik rad pove, da je njegov rojstni Dobrovnik zadnja vas v Prekmurju, v katero so se naselili Madžari na svoji poti priseljevanja iz Azije. Njegovo slikarstvo zadnjih desetletij zaznamujeta prepoznavna simbolika in oranžno-rdeč kolorit, ki orišeta spajanje staroselske kulture s kulturo novih priseljencev. Tako na njegovih platnih zasledimo simboliko že omenjenih ptic, prazgodovinske gomile, ognjišča, kolišča, pečatnike, šamanske bobne, jurte, oltarne mize ter cerkvene zvonove. Nikoli doslej pa v z zarjo oz. z zahajajočim soncem ožarjeni prizori niso vključevali človeške figure – na platnu zasledimo le sledi človeškega delovanja in verovanja.
To se spremeni v letu 2020, ko v umetnikov osebni in prepoznavni simbolizem, prežet z arhetipskimi, mitskimi prvinami, grobo poseže pandemija koronavirusa, ki nas je tako posameznika kot družbo močno zaznamovala ter soočila s številnimi omejitvami in umanjkanjem vsega tistega, kar smo doslej doživljali kot nekaj samoumevnega. V Endrejevih najnovejših slikah, ki tvorijo jedro tokratne, umetnikove četrte samostojne v Galeriji Murska Sobota, je ponovno zaznati angažirano noto, v njegovih slikah pa tokrat zasledimo tudi človeško figuro. Le ta je prosojna, lapidarno ujeta v poenostavljeni konturi in naseljena v prostrano panonsko krajino. Umetnik, sicer izrazito družabnega značaja, vpet v številne in raznovrstne družbene kroge, je umanjkanje socialnih stikov močno občutil in lastno refleksijo povsem novih družbenih razmer zelo očitno prelil na slikarsko platno. Umetnikovo občutenje nastale situacije nenazadnje izpričujejo tudi naslovi slik, kot so Omejeno gibanje, Razmiki, Osamela, Karantena, Bariera, Kriza in številni drugi. S prosojnostjo figur umetnik opominja zlasti na njihovo duhovno izpraznjenost. Osebe so oropane dostojne komunikacije in pristnega medosebnega stika. Gönterjeva figura običajno nastopa sama, če pa figure nastopajo v paru ali v skupini, pa med njimi zeva neznosna praznina – pozdravi in pogovori so omejeni na konice komolcev ali na predpisano varnostno razdaljo. S tovrstnim umeščanjem figur v izpraznjeno krajino umetnik le še stopnjuje občutek osamelosti, negotovosti in strahu.
Endre Göntér se zaveda, da njegova umetnost ne bo spremenila sveta, zato v svoji angažiranosti ni nikoli agresiven, niti vsiljiv. Skozi izvirno likovno govorico nam podaja intimen razmislek o aktualnih dilemah ter skozi prepričljivo ikonografijo ter prepoznaven kolorit že pet desetletij uspešno nagovarja širok krog likovnega občestva. (povzeto po besedilu iz razstavne zloženke)
Irma Brodnjak Firbas, kustodinja razstave
Endre Göntér
se je rodil 19. februarja 1949 v Dobrovniku. Po končani osnovni šoli je obiskoval učiteljišče v Murski Soboti. Študij je nadaljeval na mariborski Pedagoški akademiji (likovna smer), kjer je diplomiral pri prof. Ludviku Pandurju in prof. Maksu Kavčiču. Nekaj časa je deloval kot likovni pedagog, nato pa je vse do upokojitve deloval kot tehnični urednik tednika Vestnik, kjer se je ukvarjal z grafičnim oblikovanjem ter karikaturo. Bil je tudi med ustanovitelji likovne skupine Grupa 676, ki je združevala slikarje, arhitekte in fotografe. Leta 1987 je bil sprejet v ZDSLU (Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov), od leta 1992 je tudi član DLUPP (Društvo likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije). V okviru samostojnih in skupinskih razstav svoje avtorsko delo predstavlja že več kot 50 let. Je dobitnik številnih nagrad in priznanj, udeležuje se likovnih srečanj, simpozijev in kolonij. Živi in dela v Murski Soboti.
