MAKS KAVČIČ. Med sliko in sceno
2. 10. 1998 – 25. 10. 1998
Ob petindvajsetletnici Kavčičeve smrti smo se odločili, da poskusimo vsaj deloma ponovno odkriti te sledi in jih povezati v celoto. Najlažje je bilo znova osvetliti njegovo slikarstvo, saj je o njem največ napisanega, pa tudi slikarska zapuščina je ostala bolj ali manj neokrnjena. Prav zato smo za razstavo izbrali le njegova najboljša dela, ob katerih bo lahko obiskovalec prepoznal odločilne smeri Kavčičevega slikarstva.
Nasprotno pa je bilo za avtorjevo scenografijo velikokrat ugotovljeno in tudi zapisano, da do sedaj še nikoli ni bila temeljito obdelana. Naš prvi korak je bil popis celotne Kavčičeve scenografije – opus je resnično impozanten. Šele na podlagi pregledanega gradiva je bilo moč začeti s pravim delom . in to težaškim ,saj žive, resnične scene ni moč shraniti tako kot slike v depo, temveč ostanejo za njo le mrtvi dokument: risbe, skice, načrti, makete, fotografije. Pri zbiranju tega materiala smo ugotovili, da se ga je ohranilo dosti manj, kot smo pričakovali. A vendar smo – z odločitvijo, da se opredelimo predvsem za operne scene, kjer je bil Kavčič najuspešnejši – uspeli oblikovati osnovni obris umetnikovega scenografskega dela.
Meta Gabršek Prosenc
Maks Kavčič
Maks Kavčič, slovenski slikar, scenograf in restavrator, se je rodil 22. maja 1909 v Gradišču pri Ormožu. Leta 1937 je diplomiral na Akademiji za umjetnost i umjetni obrt v Zagrebu. Od 1945 in vse do 1956 je na Učiteljišču v Mariboru poučeval risanje in metodiko. V letih 1947 in 1948 se je izpopolnjeval na specialki za konservacijo, restavratorstvo in tehnologijo na Akademiji likovnih umetnosti v Pragi, od 1961 pa je bil redni profesor na mariborski Pedagoški akademiji.
Umrl je 18. februarja 1973 v Mariboru.