MARKO ZOROVIĆ: slike in dela na papirju
11. 4. - 5. 6. 2024
Galerija Murska Sobota (velika galerija in balkon)
Marko Zorović je slikar, za katerega ne moremo reči, da je trendovski ali modni umetnik, ki stremi k nekim nasilnim in dokončnim prekinitvam s zgodovino slikarstva in k prisilnemu izumljanju nečesa, česar še nihče doslej ni videl. Njegovo izhodišče je ravno obratno, saj svojega navezovanja na slikarsko zgodovino niti najmanj ne skriva, temveč ga zelo jasno izpostavlja. Vendar pa pri tej izposoji posameznih motivov ne moremo govoriti o eklekticizmu, saj umetnik teh motivov ne uporablja zato, da bi prikril določeno formalno praznino in pomanjkanje domišljije. Prav tako s tem noče vzpostaviti nobenega senzacionalizma. Pri njegovih sklicevanjih na slike iz zgodovine slikarstva ne gre za enostavne apropriacije, saj umetnik z neprisiljenem in organskim vključevanjem citiranih detajlov v svoje kompozicije izraža ustvarjalna in živo komunikacijo z izbranimi slikarji in umetninami iz slikarske zgodovine.
Zorovićev pristop k slikarstvu ni stihijski, saj temelji na premišljeni in skrbni predpripravi slik, ki se kaže v množici skic in študij v tehniki oglja, gvaša, lavirane risbe in tuša, ki jih lahko v grobem razdelimo na dve vrsti. V prvem primeru gre za študije form oblikovanega platna, v drugem primeru pa za študije prostora, silnic in osnovnih barvnih odnosov, postavitve figur in osvetlitve prizorišča. Takšna dolgotrajna predpriprava rezultira v njegovih dokončanih platnih, v katerih lahko zaznamo mojstrsko risbo in prepričljivo konstrukcijo prostora. Njegove figure so postavljene v poze, ki presegajo togost akademskih poz, saj v njih lahko zaznamo dinamičnost, ki jih postavlja v medsebojno sinergijo, kar skupaj z izbranimi barvnimi odnosi ustvarja prav posebno dramatičnost in psihološki suspenz.
Od leta 2012 naprej se na Zorovićevih slikah začne pojavljati in razvijati motivika pobiralcev smeti in težaškega dela na mestnih deponijah. Slikar je tudi sam fizično delal na mestnih deponijah. Gre torej za naporno fizično delo, ki pa ga umetnik ne pozna iz druge roke: iz pripovedovanja, iz časopisov ali dokumentarnih filmov, temveč ga pozna neposredno. Glede ikonografije, ki je skrčena na eno in isto temo, bi lahko površno sklepali, da gre za vsebinsko in monotono slikarstvo, pa vendar je Zorovićevo slikarstvo vse prej kot to. Za razliko od brazilskega umetnika Vica Muniza, ki je na deponiji Jardim Gramacho v Riu de Janeiru postavljal pobiralce smeti v poze iz svetovno znanih slikarskih umetnin in pri tem iz smeti ustvarjal umetnost, je Zorovićev pristop drugačen. Figure, ki si jih izposoja za svoje likovne parafraze, so detajli znanih slik, pri čemer nikoli ne gre za povzemanje glavnega motiva, temveč za povzemanje posameznih detajlov in poz motiva, ki ga Zorović izvirno, smiselno in premišljeno vključi v konstrukcijo svojega lastnega slikarskega sveta, v katerem takšne figure dobijo povsem novo in drugačno življenje, kot so ga imele na izvirniku. Njegov slikovni prostor ni natrpan in prenapolnjen samo z ljudmi, temveč s predmeti – odpadki. V tem dramatičnem vrtincu in prepletu je med ljudmi in odpadki postavljen enačaj. Ljudje in odpadki so del istega, nenavadnega sveta, v katerem se ljudje in odpadki na neki čudni način medsebojno pogojujejo in osmišljujejo.
dr. Robert Inhof, kustos razstave
Marko Zorović
(1973, Pulj, Hrvaška) je po končani srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1997 diplomiral pri prof. Gustavu Gnamušu in leta 2000 magistriral pod mentorstvom Bojana Gorenca. Med letoma 1998 in 2000 je bil asistent stažist za predmetni področji anatomija in prostorske zaznave – predočenje predmeta in prostora na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V letih 2002 in 2005 je deloval kot samostojni ustvarjalec na področju kulture ter objavljal recenzije in članke o umetnosti. Pripravil in vodil je večje število likovnih delavnic, tečajev in bil mentor mnogim mladim, ki so se pripravljali na sprejemne izpite. Občasno se ukvarja z restavriranjem slikarskih del, knjižno ilustracijo ter izrisovanjem in rekonstrukcijo arheoloških najdb. Živi in ustvarja v Križevcih na Goričkem.
Galerija slik
Izbor iz stalne zbirke Galerije Ante Trstenjaka Ljutomer
11. 4. - 5. 6. 2024
Galerija Murska Sobota (mala galerija)
Pričujoča razstava je rezultat sodelovanja med Galerijo Murska Sobota in Splošno knjižnico Ljutomer, pod okriljem katere od začetka 80-ih let 20. stoletja deluje tudi Galerija Ante Trstenjak Ljutomer. Slednja se je med slovenskimi razstavišči profilirala zlasti z uspešno tradicijo slikarskih ex-temporov in Bienala slik malega formatov, ki sta botrovala nastanku kakovostne likovne zbirke. Razstava v Galeriji Murska Sobota bo ponudila vpogled v izbran del te pomembne kulturne dediščine.
Razstavljena so dela naslednjih avtorjev: Dubravko Baumgartner, Katja Bednařik Sudec, Matej Čepin, Dušan Fišer, Zlatko Gnezda, Zdenka Golob, Endre Göntér, Samuel Grajfoner, Zdenko Huzjan, Anja Jerčič Jakob, Vladimir Potočnik, Vladimir Potočnik ml., Dejan Prša, Mitja Stanek, Jože Šubič, Žarko Vrezec.
V okviru medgalerijskega sodelovanja bo v Galeriji Ante Trstenjak Ljutomer med 9. majem in 18. junijem 2024 na ogled tudi izbor iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota.
Kustosa razstave: Irma Brodnjak Firbas, Gregor Žižek
Galerija Ante Trstenjak Ljutomer (zgodovina in poslanstvo)
Ideja o gradnji galerije se je porodila že ob 100-letnici I. slovenskega tabora, leta 1968. Leta 1970, ob smrti Ante Trstenjaka, je bil sprejet sklep, da bodo v spomin na njega zgradili galerijo, ki se bo poimenovala po njem. Tako so leta 1981 realizirali to idejo in odprli Galerijo Ante Trstenjak. Projektant galerije in prizidka je bil arhitekt Danilo Fürst, nekateri ga označujejo za poslednjega Plečnikovega učenca. V sam prizidek je na sodoben način vključil opeko, kot tipičen material okolja. Strop je poudaril s lesenim ostrešjem po vzoru starih kmečkih hiš z elementi domačega umetnega kovaštva.
Med osnovna dela in storitve Galerije Ante Trstenjak spadajo:
- Samostojne in skupinske razstave (ljubiteljske ter akademske); več kot desetletje je potekal tudi ljutomerski EX-tempore, ki je bil vseslovenski likovni dogodek. Uspešno je potekal tudi Bienale slik malega formata (vsaki dve leti)
- Zbiranje umetniških likovnih del (Galerija vodi Register premične kulturne dediščine za Občino Ljutomer). Med zbranimi so danes zbirke enot starih likovnih mojstrov (Čeh, Fekonja, Trstenjak), sodobna dela domačih umetnikov (oba Potočnika, Gnezda, Premoša, Prelog, Sudec, Prša….) in dela tujih avtorjev. Tako je zbranih več kot 280 likovnih del.
- Druženje in kreativnost udeležencev vseh starosti. Je stičišče vseh, ki jih združuje likovna umetnost.
- Tematske delavnice, predavanja in predstavitve. Namenjena so ljudem vseh starosti, zmožnosti in potreb. Galerija je orala ledino, ko je daleč naokoli prva razstavljala likovna dela slikarjev, ki ustvarjajo z usti ali nogami.
- Spodbujanje k ustvarjanju. S stalnim letnim razstavnim programom je galerija ena najbolj aktivnih in najdlje časa prisotnih institucij, ki spodbujajo likovno dejavnost ne le pri razstavljalcih , ampak tudi pri uporabnikih. Tako tukaj najdejo svojo mesto in svoj pomen tudi ljubitelji vseh starosti in zmožnosti.
- Vzgoja mladih. Galerija je ves čas svojega delovanja vpeta v programe dela šol, vrtcev in drugih ustanov (obiskovanje razstav, ustvarjalne delavnice, natečaji…).
Povzeto iz zloženke: Slikarska galerija Ante Trstenjak Ljutomer (ob otvoritvi 1981) in Galerija A. Trstenjak (2017)