MIRAN MIŠO HOCHSTÄTTER. Sanje in spomini
6. 7. 2000 – 30. 7. 2000
Dobre fotografije so redke. Nastanejo v idealnem sozvočju med avtorjem, modelom in neponovljivo čarovnijo trenutka, ki se je ne da natančno razložiti. Moj oče pravi, da morajo dobre fotografije imeti dušo, mojster Kološa pa, da morajo lepo zveneti. Zdaj, po več kot desetih letih, vem, da te izbrane fotografije imajo dušo in da zvenijo. Zvenijo kot divja nežnost gata Barbierija, kot žametni ton Colemana Hawkinsa, kot topli šepet Bena Websterja, nekatere pa celo, naj mi Bog oprosti neskromnost, kot Lesterjev čarobni zvok, medtem ko Lady poje blues.
Miran Mišo Hochstätter
Miran Mišo Hochstätter
rojen decembra 1950 v Mariboru, je študiral na oddelku za likovni pouk mariborske Pedagoške akademije in na Bayerische Staatslehranstalt für Photografie v Münchnu. Med leti 1978 in 1996 je bil član Društva oblikovalcev, pozneje pa se je pridružil Društvu fotografov Slovenije. V 70-tih in 80-tih letih je bil zelo aktiven na področju kreativne fotografije in grafičnega oblikovanja. Njegovo delo je vidno na številnih prospektih, plakatih, koledarjih, opremi gramofonskih in CD plošč, ovitkih pesniških zbirk in monografskih knjižnih izdajah. Je avtor poetičnih audiovizualnih programov in sodelavec multimedialnih projektov, pri katerih je svojo fotografijo združeval z glasbo, plesom in poezijo. Med leti 1986 in 1990 je ponovno bival b Münchnu in, razpet med Mariborom in Evropo, delal za različne agencije, dokler se ni leta 1991 resnično vrnil domov. V Mariboru je našel, kar je iskal drugje, ustvaril si je družino, prevzel očetov fotografski studio z dolgoletno tradicijo in se posvetil najžlahtnejši témi – portretu.
