MONUMENT – DRAGO TRŠAR. Risbe na japonskem papirju
8. 3. – 16. 6. 2018
Ob visokem jubileju, devetdesetletnici Draga Tršarja, se bodo številne slovenske galerije poklonile njegovemu bogatemu opusu s serijo preglednih in tematsko raznolikih razstav, združenih v medinstitucionalnem projektu MONUMENT – DRAGO TRAŠAR.
V Galeriji Murska Sobota smo se z veseljem odzvali povabilu Moderne galerije, da bi ob devetdesetletnici Draga Tršarja pripravili skupni projekt z enotnim glavnim naslovom Monument – Drago Tršar, pri katerem bi poleg Moderne galerije Ljubljana kot nosilke projekta sodelovale še: Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Koroška galerija likovnih umetnosti, Galerija Murska Sobota, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj,Muzej in galerije mesta Ljubljana in Obalne Galerije Piran. Vsaka izmed omenjenih galerij bo pripravila svojo lastno razstavo in svoj lasten izbor del Draga Tršarja. Doslej je razstavo izbora Tršarjevih del pripravila Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj.
Sodelovanje v projektu Monument – Drago Tršar se nam je v Galeriji Murska Sobota zdelo smiselno iz več razlogov, saj je Drago Tršar umetnik, ki je z našim mestom povezan na različne načine. Drago Tršar je leta 2006 v Galeriji Murska Sobota na razstavi Umik v zasebno. Erotična dela Draga Tršarja prvič predstavil svoj izjemen in eksplicitno erotični opus, ki je bil do takrat znan samo ožjemu krogu strokovnjakov in umetnikovih prijateljev. V Trubarjevem letu 2008 smo v Murski Soboti ob Trubarjevem drevoredu, ki poteka na osi med soboškim gradom in Evangeličansko cerkvijo, postavili Tršarjevo hermo Primoža Trubarja. Leta 2013 pa smo v Murski Soboti pripravili dve razstavi kiparskih portretov. V Galeriji Murska Sobota smo razstavili portrete sodobnikov, v Pomurskem muzeju pa so pripravili zgodovinske portrete, ki kot takšni niso bili delani po živem modelu. Ob tej priložnosti je umetnik za stalno zbirko Galerije Murska Sobota podaril dve veliki plastiki, za stalno zbirko Pomurskega muzeja pa trinajst kiparskih študij portretov slovenskih impresionistov in portret Ivana Cankarja. Drago Tršar je leta 2014 prejel tudi Zahvalno listino Mestne občine Murska Sobota, prav tako pa so bila njegova dela razstavljena na številnih izborih del iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota, tako v naši galeriji, kakor tudi v nekaterih ostalih slovenskih galerijah.
»…tako nam Drago Tršar tudi s svojo miniaturo spregovori o neprenehni fascinaciji nad življenjem, ki ga metaforično zajema v rasti svojih figur ter predvsem v valovanju svojih množic. Metaforično je to valovanje zajeto tako v njegovih množicah, v njegovem erotičnem ciklusu, kjer je valovanje človeških teles metafora za spolni akt, kakor tudi v dejanskem valovanju morja, kjer se figure neprenehoma spreminjajo v valove, valovi pa v figure. Podzemske jame se spreminjajo v morje in morje v podzemske jame. Ravno moment medsebojnih metamorfoz stalagmitov v morski val je tisto, kar tako fascinira Draga Tršarja. V momentu ustvarjanja kot kreacije svet torej ne razpada v in se tudi ne poraja iz podzemskih jam in valov, ampak ravno iz tistega težko uzrtega in težko ujemljivega neposrednega momenta prehoda enega elementa in ene forme v drugo in obratno, pri čemer imamo občutek, da se to zgodi ravno v trenutku pomežika naših oči ter da ga ravno zaradi tega tako zlahka spregledamo.
Tršarjeve virtuozne risarske in kiparske metamorfoze so tako povsem nasprotne takšnim alegorijam ničevosti in smrti, kakršne je recimo predstavil španski baročni slikar Juan Valdés Leal na svoji sliki In ictu oculi (ok. 1671), kjer okostnjak kot simbol Smrti v trenutku pomežika naših oči ugaša svečo našega življenja. Drago Tršar pa nam ravno nasprotno govori o življenju kot o neuničljivi ustvarjalnosti in osmislitvi našega bivanja. Govori nam o tisti neustavljivi ustvarjalni energiji, ki se zgodi v trenutku pomežika naših oči in potem traja ter vztraja natanko tako, kakor vztraja – kot locus classicus – tudi celoten opus Draga Tršarja. Ta izjemni opus vztraja tako v svoji monumentalni celoti, kakor tudi v njenem nič manj monumentalnem posamičnem delu, katerega tako izvirno in mojstrsko predstavljajo tudi njegove risbe na japonskem papirju.«
Dr. Robert Inhof (iz spremne besede v katalogu)
Drago Tršar
se je rodil v Planini pri Rakeku leta 1927. Leta 1944 je risal v Goršetovi risarski šoli in kiparil pri Borisu Kalinu, kar ga je dokončno usmerilo v kiparstvo. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral leta 1951. Bil je učenec Borisa Kalina, Zdenka Kalina, Karla Putriha in Petra Lobode. Študij kiparske specialke je nadaljeval pri profesorju Frančišku Smerduju. V sezoni 1956/57 je bil kot prvi štipendist Prešernovega sklada v Italiji. Leta 1953 je bil kot edini kipar član mladih, moderno usmerjenih umetnikov, združenih v Skupini 53. Pomemben preobrat je v svojem kiparstvu napravil leta 1957 z množično pojmovano skulpturo. S problematiko plastike množic je Tršar izvirno vstopil v sočasno svetovno kiparstvo. Temu so sledila vabila na najpomembnejše svetovne razstave, Beneški bienale, Documento v Kasslu, Middelheim park v Antwerpnu in Salomon R. Guggenheim Museum. Drago Tršar je kot edini slovenski (in jugoslovanski) kipar, umeščen v pregled svetovnega modernega kiparstva v zbirki I maestri della scultura. Leta 1960 postane asistent na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leta 1967 docent, leta 1974 izredni profesor, redni profesor pa leta 1978. Bil je tudi predstojnik oddelka za kiparstvo. Leta 1991 postane član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Poleg kiparstva se ukvarja tudi z risbo, grafiko in keramiko.
Poleg vsakoletnih nagrad za študente je Drago Tršar prejel okoli 30 nagrad in priznanj, med njimi so tudi:
1955 – Prva nagrada, Premiere Biennale de la Mediteranee, Aleksandrija
1961 – Prva nagrada za kiparstvo na 1. trienalu likovnih umetnosti, Beograd
1961 – Zlata medalja, Premio Morgan’s Paint, Rimini
1961 – Prva nagrada za scenografijo, Sterijino pozorje, Novi Sad
1968 – Nagrada Prešernovega sklada, Ljubljana
1971 – Prva nagrada na 2. razstavi jugoslovanskega portreta, Tuzla
1972 – Jakopičeva nagrada, Ljubljana
1982 – 1. Nagrada, Formes humaines 82, Paris
1989 – Prva nagrada na Mednarodni razstavi nakita, Zlatarna Celje, Celje
1990 – Prešernova nagrada, Ljubljana
1996 – Nagrada Univerze v Ljubljani (Zlata plaketa), Ljubljana.