NANDE VIDMAR. Risbe in grafike iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota
4. 7. - 19. 9. 2019
Pričujoča razstava prikazuje bogato zapuščino znotraj opusa znanega slovenskega slikarja in grafika Nandeta Vidmarja. V Galeriji Murska Sobota smo globoko hvaležni umetniku, da je v letih 1979 in 1980 za galerijsko stalno zbirko poklonil 107 likovnih del, risb in grafik, katerega izbor predstavljamo v pričujoči razstavi. Gre za dela, nastala pred, med in po 2. svetovni vojni in so poleg umetniškega tudi iz zgodovinskega vidika pomemben dokument časa, v katerem so nastajala.
Nande Vidmar
Rojen leta 1899 v Proseku (ita. Prosecco). Osnovno šolo obiskuje na Brezovici in v Ljubljani. Do leta 1913 obiskuje nižjo gimnazijo, nato se vpiše na učiteljišče v Ljubljani. Leta 1917 je mobiliziran v avstrijsko vojsko. Med drugim služi v Slovenski Bistrici, vojaščino zaključi v Trstu. Leta 1919 opravi maturo in se zaposli kot učitelj na Koroškem. Leta 1920 nastopi službo učitelja v osnovni šoli v Št. Rupertu pri Laškem. Leta 1922 postane član Kluba mladih. Jeseni 1923 se vpiše na likovno akademijo v Zagrebu, a študij po enem letu prekine. Leta 1928 nastopi službo šolskega upravitelja na osnovni šoli Št. Lenart (danes Vrh nad Laškim). Istega leta postane član umetnostnega združenja Hagebund na Dunaju.. Leta 1933 se vpiše na Višjo pedagoško šolo v Zagrebu, a po enem letu študij prekine. Leta 1934 postane član društva Slovenski lik. Leta 1935 se z družino zaradi službe učitelja preseli v Tržič. Leta 1941 pobegne iz Tržiča v Ljubljano in se pridruži OF, kjer postane obveščevalec v njeni kulturniški organizaciji. Leta 1942 ga aretirajo Italijani in nato internirajo v taborišče Gonars, od tam pa ga premestijo v taborišče Renicci. Po italijanski kapitulaciji se leta 1943 vrne v Ljubljano in pridruži partizanom. Leta 1945 postane učitelj risanja na realni gimnaziji v Črnomlju. Leta 1946 se v Ljubljani zaposli kot profesor risanja na VI. državni gimnaziji. Leta 1960 Muzeju ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani izroči večji del predvojnega socialno angažiranega in partizanskega opusa. Leta 1980 Kulturnemu centru Murska Sobota, DE Galerija, podari 107 likovnih del. Umre leta 1981 v Ljubljani v starosti 82 let.
VLADIMIR MAKUC. Pregledna razstava grafik
4. 7. - 19. 9. 2019
Razstava je nastala v sodelovanju z Galerijo Prešernovih nagrajencev Kranj in družino Vladimirja Makuca.
»Vladimir Makuc je, kot je zelo ustrezno ugotovil Milček Komelj, slikar ene same, v svoji monotoni neizrazitosti zelo izrazite pokrajine. Osnovna téma Makučevega ustvarjanja, ne glede na to, ali gre za jedkanico, sliko ali skulpturo, je predvsem čas, ki pa je spretno prikrit ali podkrepljen z Makučevimi ustaljenimi protagonisti: voli, ptiči in ovni, ki s svojimi množičnimi ponovitvami dobijo emblematski značaj. ”
Vladimir Makuc
je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1954 diplomiral. Pri profesorju Miroslavu Šubicu je leta 1956 končal specialko za restavratorstvo in konservatorstvo. Pomagal je pri restavriranju srednjeveških fresk in izdeloval natančne kopije. Na začetku se je kot umetnik posvečal predvsem grafiki. Do leta 1960, ko je šel študirat v Pariz k Johnnyju Friedlenderju, je ustvarjal predvsem lesoreze, po tem letu pa jedkanice in akvatinte. Umetnik je izbral svojo lastno motiviko, ki je v največji meri vezana na Primorsko, Kras in mediteransko vzdušje. Na njegovih grafikah, pozneje pa tudi na slikah in skulpturah, se v mreži ploskev pogosto pojavljajo biki, ovce in različne ptice. Navdih je našel tudi v antični mitologiji, kakor je to razvidno iz njegovih motivov Evrope in Lede. Leta 1962 je imel prvo samostojno razstavo v Mali galeriji v Ljubljani. Ob koncu sedemdesetih let 20. stoletja pa se je posvečal tudi slikarstvu, kiparstvu in izdelavi tapiserij. Vladimir Makuc je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1954 diplomiral. Pri profesorju Miroslavu Šubicu je leta 1956 končal specialko za restavratorstvo in konservatorstvo. Pomagal je pri restavriranju srednjeveških fresk in izdeloval natančne kopije. Na začetku se je kot umetnik posvečal predvsem grafiki. Do leta 1960, ko je šel študirat v Pariz k Johnnyju Friedlenderju, je ustvarjal predvsem lesoreze, po tem letu pa jedkanice in akvatinte. Umetnik je izbral svojo lastno motiviko, ki je v največji meri vezana na Primorsko, Kras in mediteransko vzdušje. Na njegovih grafikah, pozneje pa tudi na slikah in skulpturah, se v mreži ploskev pogosto pojavljajo biki, ovce in različne ptice. Navdih je našel tudi v antični mitologiji, kakor je to razvidno iz njegovih motivov Evrope in Lede. Leta 1962 je imel prvo samostojno razstavo v Mali galeriji v Ljubljani. Ob koncu sedemdesetih let 20. stoletja pa se je posvečal tudi slikarstvu, kiparstvu in izdelavi tapiserij.