Razstave

Vpogled na dandanašnjo orientacijo na tej razstavi razkriva zanimivo enovitost, kar samo še potrjuje jasno in prepričljivo vlogo mlajšega umetniškega rodu oz. sodobnega koncepta, v katerem se lahko izživi plastika manjši dimenzij, enovitost, ki jo je seveda treba ugledati skozi optiko razvoja, kot ga doživlja tudi mala plastika v zadnjem desetletju.

Jože Kološa-Kološ se je svojemu rojstnemu mestu oddolžil na najbolj prepričljiv in izrazen način: podobe propadajočega, izginjajočega in minljivega sveta, kakršnega je ujel v objektiv ustvarjalnega nemira, predstavljajo organsko enotnost njegovega umetniškega ustvarjanja.

»Intrografije« imenuje Gerda Wasmuth-Pohley svoje grafike. »Intrografije« so tudi njene risbe, ki – in v tem ni nobenega protislovja – po eni strani okrog človeka, okrog človeške figure omejujejo človeško obličje, po drugi strani pa razširjajo energetsko polje notranjih pomikanj, ustvarjajo spekter čutnih svetov, ki se ob vsem natančnem zaznavanju in notaciji vsakega posameznega giba zlivajo v občutek nejasnih zaznav.

Birsa se še naprej spretno izogiba sleherni agresivni potezi in ostaja liričen kot je bil v svojih starejših delih.

To, kar smo doslej doživljali v srečanjih z generacijskimi navezami Zmago Jeraj – Milan Pajk in Joco Žnidaršič – Jane Štravs, bo na tokratnem trienalu šestem po vrsti, zdaj mogoče zaobjeti v fotografskem dialogu med Stojanom Kerblerjem in Božidarjem Dolencem, ki razstavljata v izborih likovnih kritikov Aleksandra Bassina in Braneta Koviča.

Prva medregionalna razstava leta 1990, na kateri je sodelovalo s svojimi deli 25 likovnih ustvarjalcev iz treh slovenskih regij, Gorenjske, Goriške in Pomurja, nam je predstavila aktualni trenutek likovnih izrazov umetnikov, ki izvirajo iz omenjenih regij ali pa živijo v njih.

Sodelujoči avtorji: Suzanne Király-Moss, Franc Mesarič, Vladimir Potočnik, Nikolaj Beer, Zdenko Huzjan, Zlatko Gnezda, G. Tanas, De Villo Ernö Celeszo