Ta spletna stran uporablja piškotke, zato da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran in nam pomagate razumeti, katere dele spletnega mesta najdete najbolj zanimive in uporabne.
Razstave
Seznam razstav, ki so bile pripravljene v Galeriji Murska Sobota.
Razstavno leto
17. 12. 1993 – 17. 1. 1994
Slikarstvo Mirka Rajnarja lahko uvrstimo med tiste iz Prekmurja izvirajoče slikarje, ki so s svojimi deli vnesli v slovensko likovno umetnost značilne prvine severnoevropskega ekspresionističnega izraza.
29. 10. 1993 – 29. 11. 1993
Pojem male plastike se priokusa majhnih kipov ne more zlahka otresti, vendar pa ima mala plastika z majhnimi kipi prav tako malo opraviti kot velika plastika s Hermanovim spomenikom v teutoburskem gozdu: tisočletje dolgo je to bila zvrst, trden žanr s preglednimi, vendar pa tudi z nasprotujočimi si značilnostmi.
8. 7. 1993 – 1. 8. 1993
Prek 50 likovnih ljubiteljev je v teh 30 letih izkazovalo Likosu zvestobo. Eni le nekaj let, drugo celih 30 let. S selekcijo najboljših smo zastopali Prekmurje na mnogih občinskih, območnih, republiških in mednarodnih razstavah, ter dosegli številna priznanja. Žal smo v zadnjih letih izgubili 3 izvrstne člane, Vidonjo, Bezneca in dr. Hekliča.
21. 5. 1993 – 13. 6. 1993
Na soboški razstavi Andrása Endre Tornaya je predstavljenih blizu petdeset del, kar bo gotovo pomemebna postaja na njegovi poti. Posamezna dela nosijo sporočilnost doslednega, izredno premišljenega, čustveno bogatega kiparja, skupaj pa se to oglaša v učinkovitem mojstru obraza.
23. 4. 1993 – 17. 5. 1993
Dneve, mesece in leta beleži Vladimir Potočnik na novejših slikah in risbah, ki se odvijajo pred gledalcem kot svojevrsten slikarjev dnevnik, v katerem se časovno določljiv, končen in tako minljiv trenutek sublimira v neskončnost umetnikovih ustvarjalnih impulzov.
19. 3. 1993 – 11. 4. 1993
Bistvena poanta Medenovega odnosa do sodobnih trendov v likovni umetnosti se tako razkrije ravno v tem delovanju, žarčenju, sevanju, razmišljanju o samem procesu umetniškega ustvarjanja, ki ne eksistira, ne poteka samo preko določenih oblik in barv, temveč tudi s postavitvijo ali izvedeno konstrukcijo predmeta, ki postane sama po sebi umetniška tema, namen, prizor, ki zagotavlja avtorju lastno identiteto.
12. 1. 1993 – 31. 1. 1993
Minil je tudi letošnji avgust in potihnili so bučni glasovi složne druščine likovnih ustvarjalcev s splava, ki je po reki Muri preplul razdaljo od Ižakovec do Pince-Marofa. Prav ta splav je nemara pomenljiva prispodoba nepozabne kolonijske plovbe, ki so jo skupaj prekrmarili umetniki iz najrazličnejših koncev sveta.