Razstave

Gnamuševe specifično obdelane velike barvne ploskve iz sedemdesetih in z začetka osemdesetih let so s pretehtanostjo, uravnoteženostjo in stabilnostjo veliki simbolni znaki duhovnega sveta, ki jih je slikar ponujal gledalcu kot meditativne pripomočke. V drugi polovici osemdesetih in na začetku devetdesetih let pa se je njegova življenjska in umetniška izkušnja temeljito spremenila.

Na Gumilarjevih najnovejših slikah, ciklu Macchie, se slikarjev interes premesti z organov na organizem, na strukturne procese telesa, ki v prostem očesu ostajajo zakriti. V takšnem kontekstu ni presenetljivo, da asociativno območje Gumilarjevega cikla spomni na mikroskopski pogled, kjer se oko ozre vase in usmeri v telo.

Černelčeve podobe 2008-2009 so slikane iz fotografskega posnetka. Razumemo jih kot izvirne točke za Pogled, ne pa kot »realistične« posnetke. Zgradba pogleda je obrnjena, fotografirano slikarsko platno govori iz sebe, iz notranjosti svoje upodobitve, nikakor pa iz površine, kot predmetnost.

V nevrotičnem času, v katerem smo vse manj subjekti in vse bolj objekti, ki hrepenijo po ustrezno reklamirani sreči, ki ni nič drugega kot prisilna sreča, so grafike Vesne Drnovšek tisti nedolžni moment, ki nam govori o možnosti prave sreče. Ni naključje, da njeni odtisi spominjajo na podobe, naslikane na zid, saj v metaforičnem pomenu tudi predstavljajo zid oziroma notranjost zidu, na katerega projicira svoj likovni spokoj.

Galerija Murska Sobota memorialno razstavo v spomin Ladislavu Danču (1932-1979) pripravlja ob 30-letnici slikarjeve smrti. Ladislav Danč spada v 2. generacijo akademsko šolanih likovnih umetnikov iz Prekmurja. Leta 1970 je skupaj s Štefanom Haukom, Francem Mesaričem in Lojzetom Logarjem ustanovil skupino DHLM, ki je v prekmurski prostor prinesla tokove moderne likovne umetnosti.

Razstava je nastala v sodelovanju z astronomskim društvom Kmica Murska Sobota ob Mednarodnem letu astronomije 2009. Na ogled so postavljeni posnetki vesolja, povečini nastali s teleskopom Hubble. Tovrstni posnetki so sicer polje raziskovanja poklicnih astronomov, tokrat pa si jih lahko ogledate tudi vi. Razstava je zaradi didaktične oblike primerna tudi za otroke in mladino, saj je opremljena z pojasnili in opisi.

Buzetijeva erotična karikatura je groba in v tem smislu sorodna karikaturam, ki jih objavlja Larry Flyntov hardcore pornografski časopis Hustler. Bistvena razlika je ta, da Buzetijeve erotične karikature niso politično obarvane, pač pa so skoncentrirane izključno na erotiko.

Razstava obiskovalcem ponuja oris ljubiteljske likovne produkcije celotnega Pomurja. Razstavljenih je 51 del različnih likovnih zvrsti in motivike, nastalih izpod rok 39 avtorjev. Izbor del za razstavo je izvedla tričlanska strokovna komisija v sestavi: Ignac Meden – akademski slikar (predsednik komisije), Dubravko Baumgartner – akademski slikar, Irma Brodnjak – kustodinja v Galeriji Murska Sobota.

Galerija Murska Sobota je v letu 2008 za stalno zbirko pridobila dela naslednjih avtorjev: Mirka Rajnarja, Bogića Risimovića Risima, Antona Cetina, Franca Mesariča, Sandija Červeka, Tatiane Antošine (Rusija), Petra Niemanna(Nemčija), Julie Six (Francija), Christiana Tinkhauser-Thurnerja (Avstrija9, Gerolda Tuscha (Avstrija), Martine Bohar, Dareta Birse, Ferenca Kiraly, Dubravka Baumgartner ter Žarka Vrezca.

Žarko Vrezec tudi v času, ko je na voljo veliko modernih pomagal, kot so računalniški programi, ostaja pri tradicionalnih likovnih tehnikah in preverjenih načinih upodabljanja. S svojo naravoslovno ilustracijo se navezuje na bogato in dolgo tradicijo, ki v Evropi sega vse do srednjega veka in iluminiranih rokopisov, italijanske in flamske renesanse, nizozemskega in francoskega slikarstva 18. stoletja itd.

Formalna premišljenost in pretehtanost Marenčičevih posnetkov nikoli nista bila rezultat srečnega naključja. Po fotoaparatu je namreč posegel šele, ko si je ustvaril dokončno podobo o fotografskem posnetku, njegovi vsebinski sporočilnosti, premišljenem kompozicijskem redu in kotu snemanja, usklajenih barvnih ali tonskih razmerjih.

Muhovičevo slikarstvo je vseskozi predvsem intimno, tudi takrat, ko gre za izjemno velike formate, ki gledalca povsem obvladujejo. Njegova platna nam govorijo predvsem o praznem prostoru, oziroma o iluziji, ki je tudi taka kot je, predvsem stvar dogovora.

Razstava želi predstaviti poglavitne mejnike umetnostnozgodovinskega razvoja od romanike do modernizma v Prekmurju. Razstavljeno je nekdanje umetnostno bogastvo, ki so ga skozi stoletja nabrale plemiške rodbine in cerkve in ki se sedaj na razstavi druži z umetninami iz javnih in zasebnih zbirk.