Razstave

Sandi Červek je slikar, ki je zaslovel predvsem s svojimi tako imenovanimi črnimi slikami, s katerimi je nadvse izvirno razširil izrazne možnosti črne barve. Te njegove črne slike lahko razumemo tudi kot ogromna meditativna vrata, kjer Červek s svojim strukturiranjem slikovne površine iz hipne percepcije preide v zaporedje in tako svojim slikam da temporalni značaj glasbe.

Bienalna razstava Pogled na likovno umetnost Dolenjske, Bele krajine in Posavja je po desetih letih prerasla svoje ustaljene okvire in se sedaj širi na teritorij celotne Slovenije. Zasnova razstave temelji na izhodiščih prvotne bienalne razstave Pogled s pomembno razliko, da odslej pri izboru del sodelujejo posamezni kustosi večine pomembnejših slovenskih regionalnih galerij (9), ki redno spremljajo razvoj sodobne likovne umetnosti.

Na tokratni razstavi v Galeriji Murska Sobota predstavlja svoja likovna dela madžarski umetnik Csaba Nagy. Uveljavljeni slikar, grafik in kipar sodi med mlajšo generacijo likovnih umetnikov na Madžarskem. Je prejemnik številnih državnih nagrad, med drugim tudi leta 2000 prestižne Velike nagrade na grafičnem bienalu Miskolc v Budimpešti in leta 2008 priznanja Munkácsy Award za izjemne umetniške dosežke.

Namen skupinske razstave »Mladi umetniki Pomurja» je pokazati dela, ki jih ustvarja mlajša generacija pomurskih umetnikov. Z besedo »mladi« ne mislimo umetnikov, ki bi bili mladi po starostno dobi, ampak so »mladi« v smislu svoje navzočnosti v Galeriji Murska Sobota. Nekateri so se v naši Galeriji že predstavili s svojimi manjšimi razstavami ali pa so že sodelovali na kakšnih skupinskih razstavah, nekateri pa se sedaj predstavljajo prvič.

V ciklusu Krogel najde svoj odmev Rotarjev zgodnejši cikel Ščitov, kjer konveksne površine dobijo povsem specifični simbolični pomen. Spolirane konveksne ploskve pri Kroglah in skrajna krajca razrezanih krogel spominjajo na oči ali na konveksno ogledalo. Tisto, kar umira, tako še v svoji poslednji gesti poskrbi za varnost svojega zaroda.

Tišina in spokoj, ki ga zaznamo skozi vse cikluse Borčičevega ustvarjanja, od ciklusov komiških konob, školjk, preko minimalizma osemdesetih let do ateljejev, vrat in stolov, postane dejansko ogrožena spričo fragmentov računalniških delov, čipov in elektronskih vezij, ki ta spokoj načenjajo in sliko definirajo kot videz oziroma sofizem, po katerem se slika kaže kot nekaj, kar po svojem bistvu ni.