Ta spletna stran uporablja piškotke, zato da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran in nam pomagate razumeti, katere dele spletnega mesta najdete najbolj zanimive in uporabne.
Razstave
Seznam razstav, ki so bile pripravljene v Galeriji Murska Sobota.
Razstavno leto
24. 10. – 24. 12. 2024
Pri zasnovi letošnjega izbora se nismo odločili za tematski ali problemski koncept, temveč enostavno za izbor umetniških del, ki smo jih pridobili v zadnjem desetletju. Za aktualno razstavo smo morali izbirati med stoosemindevetdesetimi umetniškimi deli, ki nam jih je uspelo pridobili v tem časovnem obdobju.
5. 9. – 9. 10. 2024
Galerija Equrna se je s svojimi umetniki v Galeriji Murska Sobota predstavila že leta 1983. Pričujoča razstava predstavlja nadaljevanje tega sodelovanja, ki je zasnovano obojestransko, saj bomo meseca novembra v Galeriji Equrna v Ljubljani gostovali s slikami Franca Mesariča iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota.
13. 6. - 21. 8. 2024
Sodelujejo: Kaja Bakan, Katja Bednařik Sudec, Sandi Červek, Aleksandra Fekonja, Špela Fridau, Matjaž Geder, Matej Gider, Črtomir Just, Rene Ketiš, Klaudia Kolarič, Petja Kolenko, Fortuna Lazar, Katja Pál, Jim Pavlica, Gregor Purgaj, Mirko Rajnar, Bine Šedivy, Špela Šedivy, Eva Žula
11. 4. - 5. 6. 2024
Marko Zorović je slikar, za katerega ne moremo reči, da je trendovski ali modni umetnik, ki stremi k nekim nasilnim in dokončnim prekinitvam s zgodovino slikarstva in k prisilnemu izumljanju nečesa, česar še nihče doslej ni videl. Njegovo izhodišče je ravno obratno, saj svojega navezovanja na slikarsko zgodovino niti najmanj ne skriva, temveč ga zelo jasno izpostavlja.
25. 1. - 27. 3. 2024
Nikolaj Beer in Herman Gvardjančič sta slikarja, ki sta v letu 2023 prejela Prešernovo nagrado. Herman Gvardjančič je dobil nagrado za življenjsko delo, Nikolaj Beer pa nagrado Prešernovega sklada. Slikarja izhajata iz povsem različnih geografskih, kulturnih, jezikovnih in osebnoizpovednih okolij. Skoraj bi lahko rekli, da med njima obstaja več razlik kot sorodnosti, hkrati pa se v svojem ustvarjanju na nek način dopolnjujeta, saj govorita isto, le da vsak na svoj način.